Senja Požar: Src tujih založnikov smo se dotaknili z Rokavičko

In ne samo to. Vodja prodaje avtorskih pravic v naši založbi poudarja, da smo z aktivnim iskanjem in ohranjanjem stikov z drugimi založniki in literarnimi agenti v okviru organizacij, kot so IPA, mednarodno združenje založnikov, in Publishers Without Borders, FB-skupine, ki je nastala pred dvema letoma in danes šteje že več kot 4500 članov, postali prepoznavno ime evropskega založništva.
 

Senja, zadnjih pet let se ukvarjate z literarnim posredovanjem, vendar v založništvu delate že 25 let.

V založništvo sem vstopila kot urednica učbenikov za geografijo, zgodovino in sociologijo v založbi DZS. Bila sem v razvojni ekipi, ki je že pred dvajsetimi leti ustvarila portal Izobraževanje po meri in izbiri z interaktivnimi učbeniki in abonmaji šol. Za uredniško delo sem prejela dve veliki stanovski priznanji Zveze učiteljev geografije Slovenije in Zveze geografskih društev Slovenije.

Potem so me povabili na Mladinsko knjigo, kjer sem kot urednica za turistiko in atlase v sodelovanju z založbo Bertelsmann izpeljala prvi in edini sinhronizirani koprodukcijski projekt Skupine Mladinska knjiga Atlantika in zatem še pod okriljem Reader's Digesta Veliki atlas sveta. Odgovorna sem bila za sedem jezikovnih različic z adaptacijo toponimov tudi v treh različnih ciriličnih pisavah. Severna Makedonija je takrat dobila prvi atlas v makedonskem jeziku.

V času vodenja uredništva leksikonov je nastal prvi luksuzni projekt založbe, ki so mu sledili še drugi, obenem pa smo uspešno izkoristili bazo gesel in z mnogo nižjimi stroški ustvarili več zanimivih leksikalnih projektov. Nov izziv zame je bilo mesto vodje izobraževalnega uredništva, ki je takrat imelo pod okriljem poleg uredništva učbenikov in uredništev revij tudi prodajo revij, promocijo učbenikov in oglaševanje. Tedaj smo pogumno zastavili razvoj učbeniške vertikale, prenovili revije, spet smo vzpostavili Veselo šolo kot državno tekmovanje in se začeli z vsebinami seliti tudi na splet.

V času zaprtih šolskih skladov pa se je izjemno obnesel razvoj obučbeniškega gradiva Brihtna glavca. Zadali smo si, da mora biti usklajen z učnimi načrti, in je na trgu hitro pometel s konkurenco pa tudi rešil kako delovno mesto. V zadnjem obdobju se intenzivno ukvarjam z mednarodnim sodelovanjem. Prodaja avtorskih pravic v tujino je namreč zame več kot le prodajna tehnika. Vsi, ki se ukvarjamo z literarnim posredovanjem, smo nekakšni kulturni ambasadorji, ki avtorjem odpiramo nove možnosti in obenem tlakujemo poti na nove trge po vsem svetu.

Navezovanje stikov v živo je bilo v dveh letih pandemije oteženo, vi pa ste pred meseci na okrogli mizi na RTV Slovenija dejali, da je bil to za vas čas, ko ste še okrepili mednarodne povezave.

Res je, lansko leto je bilo, kljub odpovedanim sejmom, rekordno po številu sklenjenih dogovorov. K temu je zagotovo pripomoglo prek tisoč sestankov, iskanje novih povezav, vztrajnost ter postopna graditev in izboljšava portfelja avtorjev in del. Poleg novosti je s prevodi podprtih prek tristo naslovov z naše backliste. Od leta 2018 imamo tudi poseben katalog za odraslo leposlovje in lahko opazite, da se informacije o prodanih pravicah tudi v njem povečujejo.

Začetek leta 2020 je bil zares šokanten, saj smo do takrat prodajali avtorske pravice povečini na knjižnih sejmih in strokovnih srečanjih. Ko so bili sejmi odpovedani, sem se morala nekako znajti in sem se udeleževala vseh dostopnih platform za sestanke, ki so se začele ustanavljati v drugi polovici leta. Med iskanjem informacij sem se na samem začetku priključila nastajanju skupine Publishers Without Borders, v kateri je zdaj že več kot 4500 založnikov z vsega sveta.

Postali smo pomembna informacijska točka, pomagamo si pri projektih, s kontakti in se obenem tudi zabavamo. V teh petih letih, ko sem bila obenem pristojna tri leta tudi za vse subvencije, mi je uspelo razširiti in utrditi mrežo založnikov v tujini za vse knjižne kategorije. Tudi zaradi tega smo imeli letos na stojnici Mladinske knjige v Bologni rekordno število sestankov s tujimi založniki iz 27 držav, več kot šestdeset. 
 

Za sodelovanje na knjižnih sejmih v tujini vsako leto pripravite kataloge izdaj Mladinske knjige v angleščini. Za katere naše avtorje so tuji založniki na sejmu v Bologni letos pokazali največ zanimanja?

Največ zanimanja je bilo seveda za otroške slikanice, še posebno za Lilo Prap in za druge za različne nagrade nominirane avtorje in avtorice, kot so Peter Svetina, Anja Štefan, Anja Zavadlav, Polona Lovšin, Boris A. Novak, Nina Mav Hrovat, Maja Kastelic idr. Veliko je bilo zanimanja tudi za literaturo za najstnike, med njimi za dela Vinka Möderndorferja, Andreja E. Skubica, Simone Semenič, Janje Vidmar idr. 

In ker je Bologna letos prvič organizirala tudi Bologno + za področje leposlovja za odrasle, sem imela kar nekaj sestankov z založniki tudi za leposlovje za odrasle. Največ zanimanja je bilo za delo Devica, kraljica, vdova, prasica Erice Johnson Debeljak, Adno Samire Kentrić, Človek človeku virus Renate Salecl.

Od izdaj Cankarjeve založbe naj omenim Čebeljo družino Anje Mugerli, dobitnice nagrade Evropske unije za književnost, pa Psihoporn Davorina Lenka idr. V katalogih je 25 novosti. Ker so v portfelju dela več kot 130 avtorjev in ilustratorjev, je včasih malce nehvaležno izpostaviti le nekatere med njimi. Za vse naslove si prizadevam pridobiti založbo v tujini.

Ker samo katalog ni več dovolj, je bilo treba pripraviti tudi mnoge promocijske letake in provizorično natisnjene knjige v tujem jeziku. Tovrstne makete smo natisnili za Adno Samire Kentrić že lani za Literarni festival in BTB v Berlinu, pred sejmom pa tudi novi jubilejni Zakaj? Lile Prap v angleščini. Drobtine iz mišje doline ter Čmrlja in piščalko in še mnoge druge pa smo na pobudo uredništva leposlovja že natisnili tudi v angleščini s podporo Ustvarjalne Evrope, kar mi je seveda v pomoč pri mojem delu.
 

Kateri dogovor s tujimi založniki bi izpostavili?

Ker sva ravno govorili o prevodih in natisih v angleščini, me zares veseli, da je na bolonjskem sejmu kanadska založba La Montagne Secrète potrdila, da bo izdala Drobtine iz mišje doline Anje Štefan in Alenke Sottler v angleščini in francoščini in poskrbela tudi za distribucijo po celotnem anglosaksonskem in frankofonskem območju, kar bo naš novi izjemni projekt, saj bodo poleg tiskanih jezikovnih različic pripravili tudi e-knjige, avdioknjige in digitalne knjige.

To zares pomeni mednarodni preboj na dva ogromna knjižna trga, ki segata tudi zunaj Amerike in Evrope. Lansko leto sem se udeležila spletnih dogodkov, ki so jih organizirale Kanada, Belgija in Francija. Približala sem jim Slovenijo, našo založbo in predstavila portfelj. So pa avtorske pravice že prodane tudi v Nemčijo, Argentino in na Kitajsko, kar je svojevrsten uspeh, ker je poezijo težje prodati. Naj še v številkah, pri katerih se naslanjam na podatke Berlitza iz leta 2021, ponazorim, kaj skupaj pomenijo vsi ti knjižni trgi. Gre za kar 2,4 milijarde ljudi. 

Zagotovo se bo kar nekaj držav odločilo za nakup novega jubilejnega Zakaj? Lile Prap, ki je nesporna zmagovalka v luči mednarodne uspešnosti. Založba Mladinska knjiga je izdala 17 slikanic in vse so našle pot v tujino. Med njimi je bil Zakaj? prodan v največ držav, zato sem vesela, da se je uredništvo skupaj z avtorico odločilo pripraviti obogateno različico z novimi 16 ilustracijami, saj s tem tudi meni omogoča nadaljevanje zgodbe in širše nagovarjanje tujine. Na dokončne odločitve seveda še čakam, na sejmu pa je že potrdila nakup prva založba iz Turčije, ki je takoj po strokovnem srečanju v Istanbulu leta 2020 kupila pravice za delo Deček in hiša Maje Kastelic.

Poleg tega že zelo težko pričakujemo začetek prodaje sestavljank z ilustracijami Kam gredo sanje na Kitajskem. Še en pionirski projekt, za katerega si prizadevamo, da bi se razširil tudi z ilustracijami drugih Lilinih del. Zagotovo pa smo v Bologno mnoge očarali tudi s prenovljeno stojnico z ilustracijami iz jubilejne knjige Zakaj? Lile Prap. Čudovito oblikovno kuliso je prispevala naša Tanja Komadina, tehnično izvedbo pa podjetje Kobi.
 

S katerimi tujimi založniki ste se srečali na sejmu v Bologni?

Založniki, s katerimi sem imela sestanke, prihajajo iz 27 držav. Sestanki so seveda potekali tudi že pred sejmom v spletni obliki. Veseli me, da se je povečalo zanimanje založnikov iz Italije, saj bomo leta 2024 častni gostje v Bologni. Poleg tega nas bo vzela v program literarna agencija iz Rima, kar je svojevrsten uspeh, ker se agencije povečini odločajo za avtorje z anglosaksonskega, francoskega in nemškega območja.

V letu 2021 so na mnogih sestankih spoznavali naše zgodbe, estetiko, možnosti in prav na sejmu smo se odločili za skupno zgodbo. Letos je literarna ponudba v Bologni pravzaprav prerasla običajne poslovne sestanke, saj smo si člani Publishers Without Borders zadnji dve leti intenzivno pomagali s kontakti in si drug drugemu priporočamo založnike. Tudi sama sem bila prijetno presenečena, ko so na našo stojnico prišli predstavniki založbe iz Brazilije, katerim nas je priporočil španski prevajalec. Da sploh ne omenjam Indijca, ki mi je prinesel kosilo …
 

K prepoznavnosti Mladinske knjige na sejmu v Bologni je prispevalo tudi sodelovanje pri projektu The Ukrainian EBook project. Povejte nam kaj več.

Res je. Src tujih založnikov smo se dotaknili s slikanico Rokavička: ne samo s prelepo zgodbo, pač pa tudi z ilustracijami Hane Stupice, ki so izjemna dodana estetska vrednost tej čudoviti ukrajinski pripovedki. Seveda še čakam na odločitve založnikov. Nekateri bodo morda izdali pravljico samo v ukrajinščini, nekateri pa dvojezično, ampak očitno je, da raste en tak res velik vseevropski humanitarni projekt, da bi ukrajinskim otrokom pomagali čim prej priti do knjig v materinščini.

Mladinska knjiga je bila namreč med prvimi, ki se je pridružila projektu The Ukrainian EBook project v sodelovanju s podjetjem StreetLib. Pri tem mi je bila v pomoč prepoznavnost na portalu Publishers Without Borders, kjer sem to informacijo lahko delila z založniki z vsega sveta. Z Rokavičko smo sodelovali tudi na žal prazni stojnici Inštituta za literaturo iz Kijeva.

V projektu mi pomaga Yuliia Kozlovets, ki je koordinatorka Knjižnega arsenala. Lansko leto sem se udeleževala njihovih strokovnih srečanj in bomo zdaj skupaj naredili e-knjigo. Hana Stupica je bila navdušena nad idejo in se je celo odrekla honorarju.
 

Eden vidnejših dogodkov na sejmu je bil tudi mednarodna okrogla miza Pionirke založništva (Trailblazing Women in Publishing) v okviru Bologna Book Fair Author's Café, ki ste se ga udeležili na povabilo mednarodne založbe in gibanja PublisHer. O čem je tekla beseda na okrogli mizi?

Vsekakor je bilo to vabilo zame veliko presenečenje in priznanje obenem. Osrednja tema okrogle mize je bil položaj žensk v založništvu: s ponosom sem povedala, da smo bile ženske v Sloveniji v tem pogledu že v preteklosti velike pionirke in smo za založništvo tudi veliko naredile, medtem ko se v drugih delih sveta ženske še vedno borijo za osnovne človekove pravice. Imam kar nekaj pozitivnih izkušenj s sestankov z urednicami iz držav, v katerih je prisotna cenzura. Pogumne so in si želijo preseči te zastarele omejitve.

Tudi moja sogovornica, Sandra Tamele iz Mozambika, ki deluje v državi, ki nima niti knjigarn, in je celo ustanovila prvo neodvisno založbo, ki je prejela posebno priznanje na londonskem sejmu. V Sloveniji na tem področju – kar zadeva enakopravnost in enake možnosti – na srečo razlike med moškimi in ženskami niso tako velike. V nadaljevanju je sledila razprava o konkretnih izkušnjah v založništvu. Jaz sem denimo poudarila, kakšno srečo sem imela, da sem bila pri 24 letih že lahko urednica.

V nekaterih državah, predvsem v Franciji in Veliki Britaniji, se namreč soočajo s trendom odhajanja mladih ljudi iz založništva, saj traja v povprečju sedem let, preden se lahko dokažejo in postanejo uredniki ali urednice. Vesela sem tudi, da sem imela možnost omeniti Kristino Brenkovo, Almo Karlin in predstaviti tako Slovenijo kot Mladinsko knjigo kot svetel primer najširši mednarodni srenji. 
 

Kako težko se je uveljaviti v svetu založništva, če si ženska in prihajaš iz majhne države?

Nikoli si nisem dovolila, da bi se počutila kakorkoli inferiorno, zato ker prihajam iz majhne države ali zato ker sem ženska. Tega preprosto ne sprejemam. Mislim, da vse države in narodi, tako veliki kot majhni, prispevamo lepoto, znanje in upanje v ta svet. Pomembno je, da si prizadevamo za izmenjavo mnenj, da se informiramo, da se spoznamo in skupaj obravnavamo najtežje družbene teme. Le s takim pristopom odpiramo vrata v lepši svet.

Leta 2018 je do mene v Bologni prišla Noemi De Clercq, ki je tedaj še delala na Flamskem inštitutu za literaturo, z idejo, da bi skupaj z Mladinsko knjigo prijavili na Ustvarjalno Evropo poseben projekt Every Story Matters, ki bo odpiral vprašanja o vključevanju ljudi s posebnimi potrebami, enakovrednosti spolov in druge pomembne teme. Zamislili sva si koncept predavanj v kombinaciji z literarno ponudbo, vendar sem predlagala, da se prek Javne agencije za knjigo vključijo vse slovenske založbe.

Projekt je v teh letih zrasel v skupnost, ki spodbuja ustvarjalnost, in vedno več nas je na dogodkih. Slovenija ima pri tem aktivno vlogo, saj sta bila organizirana oba dogodka v Frankfurtu 2021 in Bologni 2022 pod vodstvom JAK in Katje Stergar. Zato lahko povzamem, da so pomembni dobra ideja, vrednote in jasni cilji. Upam, da pride dan, ko spol sploh ne bo pomemben oz. ne bo govora o spolu. Poleg tega v takem projektu tudi ni več pomembno, ali prihajaš z velikega ali majhnega knjižnega trga. 
 

Kako se skupnost založnikov, ki jo aktivno soustvarjate, udejanja na praktični ravni?

Pomagamo si! Med nami ni vprašanja, ki bi bilo neumno. Nekateri imajo veliko izkušenj, nekateri so začetniki. Gre za strokovna vprašanja, za kontakte, za informacije o založbah, o dogodkih po svetu. V Bologni sem npr. Emily Chuang iz Tajvana navdušila, da se bo prijavila na »fellowship« v Sloveniji. Širimo krog prevajalcev, ki podpirajo naše prevode v druge jezike.

Vključene so sekundarne inštitucije, tudi inštituti za literaturo, knjigarne v tujini in ambasade. Slovenska ambasada v Londonu nas je recimo leta 2019 podprla pri organizaciji razstave ilustracij Jureta Engelsbergerja iz knjige Prvotnost Ferija Lainščka, ki smo jo izdali tudi v angleščini z naslovom Origins. Slovenska ambasada v Tirani pa je pred kratkim odprla razstavo ilustracij Lile Prap na Dnevih frankofonije, pri čemer je zelo pomagala belgijska založba Alice Jeunesse, ki je natisnila že štiri Liline naslove.

Takih zgodb je zdaj že veliko in nobena ni več omejena samo na prodajni odnos med nosilcem avtorskih pravic in kupcem le-teh, ampak gre za brendiranje države Slovenije, podjetja Mladinska knjiga in pozicioniranje naših avtorjev in ilustratorjev v tujini. 

V tej skupnosti smo aktivni nepretrgoma, kar je možno, ker živimo v vseh časovnih pasovih. Poleg tega so se meje med sezonami zabrisale. Ko gre Evropa na počitnice, se aktivirajo npr. Kitajska in druge države v regiji, ki gravitirajo h knjižnemu sejmu v Pekingu.

Ob poznavanju trendov na svetovnih trgih je treba imeti občutek za kulturne razlike, znati skleniti prijateljske povezave, biti odprt in prilagodljiv za želje avtorjev, ilustratorjev, tujih založnikov. Treba je imeti rad ljudi in knjige. Gre za način življenja in to nas povezuje. Komunikacija poteka po elektronski pošti, prek socialnih omrežij, kot so Facebook, LinkedIn, Messenger, Telegram, WhatsApp, Viber, Zoom, Clubhouse itd. V mednarodnem okolju imajo tudi založniki različne preference. Včasih se pohecam, da dobim prej odgovor iz Kitajske kot iz Slovenije. Ta literarni svet ves čas brbota.

V javnosti pogosto slišimo, da se založništvu v Sloveniji slabo piše … 

S tem se srečujem, odkar sem v založništvu, ker so zakonitosti majhnega trga vendarle malce drugačne v primerjavi z velikimi trgi. Zagotovo je res, da se nenehno bojujemo s stroškovno učinkovitostjo, ker so naše naklade pač bistveno nižje kot v drugih večjih državah. Ampak podobno negodovanje in jamranje slišim tudi od drugih, pa naj bodo to Nemčija, Belgija ali Velika Britanija.

Pred leti nam je padel v vodo velik projekt z britansko založbo Walker samo zato, ker se njihov ameriški distributer ni navdušil za slikanico Deček in hiša Maje Kastelic, čeprav jo je prav ta slikanica izstrelila med najboljše ilustratorke na svetu. Iz prve roke lahko tudi povem, da so tujci presenečeni nad našo produkcijo.

Saj mnogi nas že dobro poznajo in nam čestitajo za vse od estetike do zgodb in ne nazadnje tudi za kvaliteto tiska. In tudi slišim, češ, tebi je pa verjetno težko prodajati avtorske pravice za slovenska dela. Pa mi je vseeno uspelo obrniti trend v pravo smer. Svet tam zunaj je velik in raznolik, zato je treba res veliko delati na prepoznavnosti in povezavah. Potem gre lažje. 

Prodaja avtorskih pravic v tujino poteka že desetletja, Mladinska knjiga je bila ves ta čas aktivna in prepoznavna v svetu, zadnjih pet let pa pomeni novo prelomnico, ker so postali mnogi trgi z razvojem tehnologij dostopnejši in so se obenem povečala pričakovanja še pred podpisi pogodb s knjižnima sejmoma v Bologni in Frankfurtu o nastopu Slovenije kot častne gostje.

Delo literarnega agenta se tudi pri nas spreminja, predvsem pa postaja čedalje bolj intenzivno zaradi večjih možnosti dostopa na tuje trge in ne nazadnje zaradi višjih pričakovanj avtorjev. Nekoč so bili avtorji srečni, če je tuja založba sploh izdala prevod, zdaj lahko včasih med založbami celo izbiramo. To je izjemen dosežek v pozicioniranju na mednarodnih trgih. Bi pa še dodala, da so v tujini tudi sicer agentje drugače organizirani, saj je bistven poudarek na mreženju in literarni ponudbi, ki so ji v oporo marketing in pravno-dokumentne naloge. 

Naj nas motivira še naslednja zanimiva primerjava števila izdanih naslovov na milijon prebivalcev, povzeta po The Book Sector in Europe, 2017: na prvem mestu sta Estonija in Islandija z 2000 naslovi, na drugem pa že Slovenija, Češka, Finska in Norveška s 1500–1800 naslovi in se lahko merimo celo z Veliko Britanijo. Šele na tretjem mestu sta Francija in Nemčija s 750 novimi naslovi na milijon prebivalcev. Čeprav se nam včasih zdi, da ne gre vse tako, kot bi želeli, in je težko, je drugo mesto na svetovni lestvici v resnici zgodba o uspehu.